Zvezna vlada je napovedala in nato opustila ustanovitev nadzora nad transakcijami preko Pixa nad 5 €.000 za fizične osebe in R$ 15.000 za podjetja, ukrep proti davčnemu utaji. Odločitev je povzročila močan negativen odmev, pognana z dezinformacijami, kot je objavljeno v videu poslanca Nikolasa Ferreiraja (PL-MG), izpostavljajoč vpliv lažnih novic na komunikacijo, v socialnem vedenju in celo v javnih politikah, kako padeče uporabe Pixa in umik ukrepa
Za obravnavo teh vprašanj, pomembno je izpostaviti pobude in orodja za boj proti dezinformacijam ter okrepiti pomen kritične porabe informacij, tako na individualni kot v institucionalni sferi
Za Antônia Rocha Filho, profesor novinarstva na ESPM, ni je prvič, da so veliki dogodki vplivali na dezinformacije. "Ena izmed najbolj znanih epizod se je zgodila med ameriškimi volitvami leta 2016", ko je prišla v obtok informacija, da naj bi papež Frančišek domnevno podpiral kandidaturo Donalda Trumpa proti Hillary Clinton, kar je bilo kasneje ovrženo.”
Napredek tehnologije in uporaba umetne inteligence še dodatno širita možnosti za širjenje dezinformacij. Po Rocha Filho:
Napredovanje orodij umetne inteligence je poslabšalo širjenje dezinformacij, s manipuliranimi vsebinami, kot lažne glasove in slike, preseganje zmogljivosti preverjanja. Ta situacija se še povečuje z nedavno odločitvijo Meta, da ustavi preverjanje dejstev v ZDA, in s pomanjkanjem napredka pri regulaciji v Braziliji, kako je projekt lažnih vijesti u Kongresu. Boj proti temu zahteva medijsko izobraževanje, spodbujanje kritičnega mišljenja že v osnovnem izobraževanju, in učinkovita regulacija za omilitev vplivov, še posebej na političnem področju.”
Ricardo Gandour, raziskovalec in tudi profesor novinarstva na ESPM, dopolni
Fragmentacija komunikacije se je v zadnjih 10 letih intenzivirala. Po eni strani, imamo zdravo univerzalizacijo dostopa do informacij. Po drugem, nevarno širjenje izmišljenih informacij za zmedo, predstavlja tveganje za institucije in demokracijo.”
Podatki 21. izdaje raziskave Panorama Político, Inštitut DataSenado, okrepljajo resnost problema. Raziskava je pokazala, da se je 72% uporabnikov družbenih omrežij v Braziliji v zadnjih šestih mesecih srečalo z novicami, ki jih štejejo za lažne, zaskrbljujoče dejstvo pred lokalnimi volitvami 2024. Poleg tega, polovica anketiranih je izjavila da ima poteškoća u prepoznavanju lažnih sadržaja, izpostavljajoč potrebo po večjem medijskem izobraževanju
